FILOZOFSKI MARATON 2025: FILOZOFIJA IN PODOBA 

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Letos bo serija predavanj na filozofski fakulteti potekala med 17. in 21. novembrom. Za temo smo letos določili naslov Filozofija in podoba. Društvo poziva oddelčne profesorje_ice, raziskovalce_ke in študente_ke različnih stopenj študija filozofije in ostalih področij humanistike naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 6. 10. 2025 na elektronski naslov filozofskimaraton@gmail.com. Prijavite se s 150–250 besed dolgim povzetkom vašega bodočega predavanja, ki naj vključuje tudi 5 ključnih besed. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri in na spletni strani društva ter deljeni po naših socialnih omrežjih. 

Za lažje iskanje iztočnic in začetni vpogled v temo smo pripravili tudi kratek pregled letošnje teme in iztočnice. Točne oblikovne smernice najdete priložene na dnu te spletne strani. 

Filozofija in podoba

Podobe nas neprestano spremljajo, krojijo naš pogled na svet ter ga izražajo – konec koncev, brez podobe sveta in nas samih o njem ne moremo govoriti. Letošnji maraton je zato posvečen tej tako široki, a izmikajoči se tematiki. Z obravnavo  različnih metodoloških in tematskih zornih kotov - od kognitivne znanosti, fenomenologije pa do antične filozofije – si želimo osvetliti podobo samo. 

Njena obravnava je bila v zgodovini filozofije zelo raznolika. V antični filozofiji je bila predvsem zoprestavljena resničnosti, tako v predsokratskem eleatstvu kot v Platonovi obravnavi idej in mimêsis. Aristotel je bil mimêsis bolj naklonjen, postavljajoč jo kot bistveno v tragediji. Podobe idej je v srednjeveški filozofiji nadomestila podoba Boga ter njeno razkrivanje in skrivanje v materiji ter besedah mistikov. Nasploh je bilo motrenje podobe presežnega pogosto videno kot pot do njega v raznih svetovnih religijah in tradicijah. Novoveška in nemška klasična filozofija sta se lotili vprašanja, kako do podob sveta v našem umu sploh pride. Ta vprašanja je prevzela fenomenologija, v dvajsetem stoletju pa se ji je pridružila še kognitivna znanost. V psihoanalitični tradiciji je podoba prevzela mesto prikaza nezavednega. Kritična teorija in poststrukturalizem sta jo znova zoprestavila realnosti, tokrat v obliki ideologij in simulakra.

Ta maraton naj bo obrat k podobi in vprašanju, kako jo krojimo in kako ona kroji nas. Pri tem se želimo posvetiti tako estetskim, ontološkim kot epistemološkim in praktičnim vidikom vloge podob v tvorjenju bogatega in smiselnega izkustva.

Predlogi za predavanja

• Politična emancipacija v družbi spektakla
• Susan Sontag in problem “norme” podobe
• Platonova in Aristotelova obravnava mimêsis
• Filozofija percepcije med Kantom in Heglom
•  vloga imaginacije v sodobni francoski fenomenologiji in hermenevtiki (Barbaras, Richir, Bachelard, Merleau-Ponty, Ricoeur)
•  vloga imaginacije v filozofski tradiciji (Platon, Aristotel, Leibniz, Descartes, Hume, Kant). 
• virtualnost (simulaker) - Deleuzova postmetafizična ontologija
• ideološke podobe skozi medije (fotografija, film…)
• Mantre, mandale in čutna osvoboditev v budizmu Vajaryana 
• Razmerje med podobo in reprezentacijo ontologije določene religijske smeri
• problem reprezentacionalizma v kognitivni znanosti, estetiki, fenomenologiji

Širši tematski sklopi pa obsegajo

Podoba kot imaginacija

Kakšno je natanko razmerje zaznave, imaginacije in logične sinteze? Kakšno je razmerje imaginacije fantazije kot umišljanja? Kakšna je vloga imaginacije v konstiruciji utelešenosti, časovnosti in prostorskosti? Kakšna je transcendentalna funkcija imaginacije - na eni strani metodološka, in na drugi strani konstitutivna, kolikor prispeva k oblikovanju in širjenju svetnega horizonta? Kakšno je razmerje med intencionalno, horizontno strukturo imaginacije in intencionalnostjo ter horizontom čustev, vrednotenja in mišljenja?

Kakšna je zveza podob, kvalitativnih danosti in kognicije? Kako formiranje podob prispeva h konstituciji intencionalnosti, utelešenosti, čustev, vrednot in sodb? In na drugi strani, kako mišljenjski procesi sodelujejo v konstituciji podob, dojemanja kvalitativnih danosti?

Podoba in objekt

Kakšen je ontološki status podobe? Kako jo sploh opredelimo kot podobo? Se je ta status spreminjal skozi zgodovino npr. skozi tehnološki razvoj? Je ontološka struktura para objekt - podoba hierarhična ali ne? V kolikor je: Kaj utemeljuje višji ontološki status enega elementa v primerjavi z drugim? Kaj točno je ločnica med njima? Kako razlagamo pojavljanje podobe v vlogi objektu enakovrednega vzroka dogodkov v družbeni realnosti? V kolikor ni: Kako misliti odnos med podobo in objektom brez razlike v nivojih - ali je distinkcija sploh še tu? Kakšne so implikacije enakovrednosti podobe in objekta za znanost? 

Podoba in religija

Kako se bog razkriva skozi podobe in simboliko v krščanski mistiki? Kako simbolika različnih kontemplativnih praks in religij prikaže in artikulira njihovo ontologijo? Kakšno vlogo in pomen ima podoba v religiji in kontemplativnih praksah? Kako podobe v različnih tradicijah koncentrirajo, določajo in vodijo duhovno in mistično izkustvo? Kakšna je razlika v pomenu podobe med Vzhodnimi in Zahodnimi religijskimi praksami?  Kako deluje religija kot simbolna forma? Nosijo podobe v religijskih preksah vedno tudi pomen?

Podoba kot prikaz

Kako družbene in politične strukture razmejujejo med virtualnim in realnim? Ali virtualni prikazi kulturnih podob prehajajo v simulakre? Kakšno vlogo pri vsem tem igrajo tehnologija in mediji? Kako naša produkcija in konsumpcija kulturnih podob določata meje naše identitete, na primer spolne, in kakšna so razmerja moči, v katerih te nastopajo? Kako nezavedno strukturira našo samo-podobo, in pa tudi obče družbene ter kulturne simbolne podobe? Kako se podoba naše družbe odraža v simbolnih formah?

Podoba in reprezentacija

Ali podoba lahko reprezentira stvarnost v njeni dejanskosti, ali je vedno vključen moment modifikacije stvarnosti? Ali je vsaka reprezentacija nujno že interpretacija? Kakšno vlogo igra estetika v vrednotenju, sprejemanju in dojemanju reprezentacije? Kako umetnost proizvaja podobe, ki služijo kot reprezentacija za abstraktno in nevidno (npr. duh časa, ideologija)? Kako vloga gledalca vpliva na interpretacijo estetske podobe? Ali je fotografija zgolj mehanska reprodukcija podobe ali ima tudi interpretativno moč reprezentacije? Kako literarna sredstva (npr. metafora) tvorijo podobo sveta ali notranjosti subjekta; Kako metafora kot način reprezentacije vpliva na naše dojemanje resničnosti? Ali je naracija zgolj način reprezentiranja izkušnje ali tudi njeno reproduciranje in oblikovanje?

Tematski sklopi in predlogi za teme naj vam služijo kot pomoč pri usmeritvi in izbiri teme; vaša tema lahko seveda vsebuje tudi več tematskih sklopov ali pa je izven njihovih okvirov.

 

PRETEKLI FILOZOFSKI MARATONI: 

2024 Filozofija in religija 

2023 Filozofija in umetnost

2022 Filozofija in metoda

2021 Filozofija in smrt

2020 Filozofija med duhom in naravo

2019 Filozofija in telo

2018 Filozofija in revolucija

2017 Filozofija in élan vital

 

Filozofski maraton podpirajo: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Študentski svet FF UL, Študentska organizacija FF