FILOZOFSKI MARATON 2026: FILOZOFIJA IN KRIZA 

 

Študentsko filozofsko društvo že vrsto let prireja tradicionalni Filozofski maraton, teden trajajočo serijo celodnevnih predavanj, ki spremlja Unescov svetovni dan filozofije. Letos bo serija predavanj na filozofski fakulteti potekala med 16. in 20. novembrom. Za temo smo letos določili naslov Filozofija in kriza. Društvo poziva oddelčne profesorje_ice, raziskovalce_ke in študente_ke različnih stopenj študija filozofije in ostalih področij humanistike naj se s svojim prispevkom predstavijo širši zainteresirani javnosti. Prijave sprejemamo do 5. 10. 2026. Prijavite se s 100–200 besed dolgim povzetkom vašega bodočega predavanja, ki naj vključuje tudi 5 ključnih besed. Povzetki bodo zbrani in objavljeni v brošuri in na spletni strani društva ter deljeni po naših socialnih omrežjih. 

Prijavo oddate na sledeči povezavi: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSc4fbL1wqfrIaSqj9sR-wEN3EY9aO6rzXzOGKAgkVEOKYkvAw/viewform

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za lažje iskanje iztočnic in začetni vpogled v temo smo pripravili tudi kratek pregled letošnje teme in iztočnice. Točne oblikovne smernice najdete priložene na dnu te spletne strani. 

 

Hegel je v svojem delu Oris filozofije pravice zapisal, da „Minervina sova začne svoj let šele, ko se zmrači“- filozofija pride po dogodku, šele ko se družbene predpostavke razkrojijo, in ne pred njihovim razkrojem. Mišljenje doume, kaj se je zgodilo, šele naknadno in pojem zgrabi dobo, ki je že minila. Toda ali filozofija zmeraj zares nastopi šele po krizi?  Je kriza pogoj za filozofijo ali njena posledica? Sokrat je s svojim spraševanjem ogrozil atenski polis (in njihovo mladino) dovolj, da so ga obsodili na smrt. Descartes svoj metodični dvom razvije v svetu, ki ga zapušča sholastična tradicija, Hobbes Leviatana spiše po angleški državljanski vojni, Sartre pa gradi eksistencializem kot odgovor na tedanjo krizo humanizma.

Krizo lahko razumemo kot prelomni trenutek ali dogodek, ki subjekta pusti stati (ne moreš ležati, če je kriza) v neki negotovosti. Vprašanje se odpre, s katero nogo naj stopi naprej? In ali ga to pušča v stiski, ali mu predstavlja priložnost v pričakovanju nečesa novega (ali ponovitvi starega)?

 

Kriza in filozofija

Ali filozof krizo zares diagnosticira, ali zgolj sam postane njen simptom? Kakšen je pomen Nietzchejeve napovedi smrti boga desetletja preden zahodna kultura to zares izkusi- je tu sova poletela ob zori, ne ob mraku? Ali sploh obstaja filozofija, ki krize ne potrebuje, ki ni hči razpada? Je filozofija danes še sposobna misliti svoj čas, ali se je umaknila v akademijo, kjer krize zgolj komentira, medtem ko jih tehnologija in trg proizvajata mimo nje?

 

Kriza humanistike in nihilizem

Kaj je povzročilo krizo samorazumevanja subjekta? Jo pravilno diagnosticira Heidegger, ki jo pripiše pozabi biti, ali pa se je začela šele z Descartesovo skepso? Jo je najbolje zapopadel Nietzsche v naznanilu ‘Bog je mrtev’? Kako so navedeni avtorji vplivali na razvoj filozofije in humanistike? Se je linija mislecev, ki sega od Nietzscheja, preko Kierkegaarda in Schopenhauerja do Heideggra in eksistencialistov, v začetku dvajsetega stoletja zaključila ali tovrstno prevpraševanje človeka še najde mesto v filozofiji? Kakšen je položaj humanistike danes? Se je njena kriza v odnosu do naravoslovnih znanosti, o kateri pišejo že avtorji v začetku dvajsetega stoletja, od tedaj razrešila ali zaostrila? Kaj naj bo njena metoda? Kaj nam lahko o položaju humanistike pove hermenevtična tradicija? Ali je filozofija zabredla v krizo z željo približati se metodi naravoslovnih znanosti, ali pa je to edina smotrna pot? Ali kriza nihilizma in kriza humanistike sovpadata kot krizi samorazumevanja?

 

Kriza in umetnost

Krizna obdobja v umetnosti so vedno prvi znak prihajajočega novega – naturalizem je bil odrešitev od stalnice poznega klasicizma in idealizirane romantike, futurizem je zanikal vse preteklike literature, že sam koncept dekadence kot gibanja je v svoji osnovi razkroj, razpad. Kako je kriza za umetnost ob enem tako pomen, kakor katalizator? Ključni del njenega razvoja, sočasno pa tudi osrednja tema preučevanja, naj si bo to bivanjska tematika ali družbena angažiranost? Družba je vedno odražena v umetnosti, vsi deli človeštva se sestavljajo v skupno sliko umetniškega dela – kako se kriza vključi v to podobo in kako lahko bolj smiselno premagujemo krize z umetnostjo? Ali ima umetnost sploh vlogo pri premagovanju kriz in kriznih obdobij? Ali lahko umetnost sploh zapluje v »krizo«? Kako se odraža kriza (tako umetnosti same kot sveta) v umetnosti in kakšne so posledice teh kriznih obdobij? Kakšen je odnos med krizo in umetnikovanjem ter kako izgledajo ti odnosi v sodobnosti? Ali lahko napovemo krize z opazovanjem umetnosti? Kdaj je umetnik sam v umetniški »krizi«, in ali lahko sploh obstaja umetnik izven »kriznih« položajev?

 

Znanost in krize/krize v znanosti

Kaj sploh pomeni “kriza znanosti”? Je to kriza metode, resnice, objektivnosti, družbene avtoritete ali pa gre za krizo filozofskega dojemanja znanosti? Je kriza znanosti bolj kriza smisla, kot bi jo razumel Husserl, ali bolj kriza legitimnosti znanstvene metodologije? Je znanost enoten projekt racionalnosti ali bolj skupek praks, ki služijo interesom? Ali zgodovina znanosti spodkoplje razsvetljensko idejo linearnega znanstvenega napredka? Kaj je z znanostjo v zgodovini in objektivno resnico? Sta ti dve stvari izključujoče? Ali znanost, če je družbeno, zgodovinsko, institucionalno ali kako drugače pogojena, izgubi svojo avtoriteto?Kakšno vlogo naj ima filozofija znanosti danes? Naj je bolj deskriptivna ali bolj normativna? Ali znanost sploh potrebuje filozofsko utemeljevanje? Je njena uspešnost dovoljšna utemeljitev sama zase?

 

Kriza v politiki

Prinaša kriza napredek? Je ideja napredka v krizi? Je neoliberalizem v krizi? Je kapitalizem v krizi? Kako je kriza avtoritarnih režimov 20. stoletja vplivala na razvoj neoliberalizma? Kako vpliva kriza realnosti, ki jo poganja UI (npr. deepfake), na politično okolje?  Kako se politični sistemi odzivajo na krizo? Kako kriza spreminja politično ureditev? Kako kriza spreminja koncept odgovornosti? Kako je kriza imperijev vplivala na filozofski diskurz? Kako utemeljiti politično krizo? Lahko zgodovino obravnavamo kot zgodovino kriz? Kako kriza vpliva na strah ljudi? Kako vpliva krizno obdobje na etiko in moralo? Vzpodbuja kriza solidarnost, egalitarnost in altruizem ali povečuje individualizem in egoizem? Kakšno je razmerje med krizo in tehnološkim napredkom - ali slednji krizo rešuje ali povečuje? Ekološka kriza - je to problem politike, znanosti ali morale? Kakšno je razmerje med obdobjem krize in obdobjem njenega nasprotja? Ali obdobje krize upravičuje izredne ukrepe? Kje je v času krize meja med posameznikom in skupnostjo?

 

Predlogi za predavanja:

• Vpliv prve/druge svetovne vojne na samorazumevanje človeka
• Humanistika in sensus communis – iskanje metode
• Brecht in evolucija vrednosti umetnosti v družbi – razvoj vrednotenja umetnin v predkapitalističnih in kapitalističnih družbah
• Paradoks umetnosti – razcvet v krizi in zaton v razcvetu
• Filozofija znanosti prihodnosti: umetna inteligenca, post-resnica in nova kriza vednosti
• Darwin, determinizem in konec človeka kot središča sveta
• Husserlova kriza evropskih znanosti: na kaj znanost pozabi, ko postane uspešna?
• Razsvetljenska obravnava krize kot gonila za napredek
• Kriza med strahom in pogumom - ustvarjanje skupnosti v času krize
• Nitzchejeva smrt boga kot prezgodnji let Minervine sove
• Ali je obstoj filozofije neodvisne od kriz sploh mogoč?

 

 

PRETEKLI FILOZOFSKI MARATONI: 

2025 Filozofija in podoba 

2024 Filozofija in religija 

2023 Filozofija in umetnost

2022 Filozofija in metoda

2021 Filozofija in smrt

2020 Filozofija med duhom in naravo

2019 Filozofija in telo

2018 Filozofija in revolucija

2017 Filozofija in élan vital

 

Filozofski maraton podpirajo: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Študentski svet FF UL, Študentska organizacija FF