Filozofija v razmerju do igre izkazuje nenavadno dovzetnost za vsakokratno razmejitev od le-te. »Goli« in »nezavezujoči« naravi igre se postavlja po robu s poudarkom na svoji »bistvenosti« in »večvrednosti.« Igra je zgolj igra, pri filozofiji pa gre zares. Hitro pa ugotovimo, da je to tezo moč ubraniti, le če privzamemo specifični koncepciji tako filozofije kot igre: če filozofijo razumemo kot neposrednost in igro kot arbitrarno abstrakcijo. Da je to razmerje veliko bolj kompleksno in da ga je potrebno ponovno premisliti (v obe smeri) nas opominjajo že Fichtejeve besede, ko pravi, da ni filozofija, če nas ne animira logični entuziazem, nič več, kot ravno in le - igra. Filozofija je z igro torej v intimnem odnosu; je »gola« igra, obenem pa so njeni učinki še kako oprijemljivi. Razmerje med filozofijo in igro je v dvajsetem stoletju, zlasti v sodobni francoski filozofiji, postalo pomemben nosilec ontologije mnoštva – neimanence, kontingence, ne-celote itd. Heideggrov učenec Eugen Fink nam je pokazal, da ravno prek igre posegamo po celoti; igra je simbol sveta, skozi katerega človek ekstatično sega k svetu kot celoti. Wittgensteinove jezikovne igre so nas naučile, da je »jezik kot slika« razpadel kot intrinzična in intencionalno postavljeno celota ter postal difuzna mreža pragmatično naravnanih dogodkov brez jasno začrtanih meja. Sodobna simbolna logika nam je pokazala, da je vezi med filozofijo in igro moč subsumirati pod »igro logike« s čemer jima šele specifika te »druge igre«, igre logike, podeli ontološki status. Spomnimo se, da leta 1938. izide razvpita Huizingova knjiga Homo ludens, v kateri ta zagovarja tezo, da je ravno koncept igre primarni in nujni (čeprav ne zadostni) pogoj vsake kulture per se. To pomeni, da ponovni premislek filozofije in igre odpira pomembno torišče kritičnorefleksijskih procesov v kulturi in znotraj širših družbeno-političnih pojavov. Nenazadnje je moč govoriti tudi o razmerju med filozofijo in scenskimi umetnostmi. Te na nas naslavlja potrebo po premisleku razmerja med filozofijo in uprizoritvijo, med igro in njeno ponovitvijo, med strukturo gledališča in strukturo misli.

Program:

Ponedeljek, 14.11. IGRA IN DRUŽBENA KRITIKA

14.40 – 16.20 (434) dr. Rok Svetlič: Meščanska država – Igra partikularnosti med voljo in samovoljo

19.40 – 21.00 (434) Miroslav Griško: Jambetova in Laurdreaujeva angelološka stava – razredna vojna kot eshatološka vojna

 

Torek, 15.11. IGRA IN KULTURA

11.30. - 14.00 (Trubarjeva hiša literature) Aporija, Ingmar Bergman: Ritual (film in razprava)

13.00 - 14.40 (325) dr. Izar Lunaček: Igra, smeh, strip

                                       Haris Šehić: Filozofija otroškosti

15.30. - 17-10 (434) Nika Bergant: Homo ludens (na poti k homo taedens) 

18.50. - 20.20 (426) Ajda Kocutar: Otroška ustvarjalnost v umetnosti in misli avantgardnega gibanje CoBrA

 

Sreda, 16.11. JEZIKOVNE IGRE

8.00 – 9.40 (434) dr. Borut Cerkovnik: Kaj je jezikovna igra (po Wittgensteinu)

17.10 – 18.50 (426) dr. Matjaž Potrč: Zaresnost igre

18.50 – 19.40 (426) Andrej Medved: Ontična in ontološka igra

18.00 – 20.20 (15) Jernej Kaluža: Igra in koncept večnega vračanja pri Deleuzu in Nietzscheju

                                 Anže Okorn: Med idealno in človeško igro

                         Bojana Jovićević: Derrida: z igro proti strukturi

 

Četrtek, 17.11. HERMENEVTIKA IGRE

8.50 – 10.30 (434) Teo Winkler: Igra Franza Kafke – pisma Mileni Jesenski

Nataša Toplišek: Igra interpretacij: Ricoeurjeva kritika Husserlovega zavedanja časa

13.50 – 15.30 (434) Urška Baloh: Človek v igranju

                               Marko Markič: Igra kot simbol sveta?

                                   Ivan Šokić: Tekmovalnost, igrivost, sreča

15.30 – 19.00 (434) Gašper Pirc: Didaskalije filozofskih tradicij: interpretacija ali ignoranca?

Manca Erzetič: Nadzorovanje in kaznovanje kot igra (ob primeru Goli otok)

dr. Dean Komel in Janko Rožič: Igra svetlobe kot tema prostora (pogovor)

 

IGRA MED EMPIRIZMOM IN ROMANTIKO

18.50 – 20.30 Ivan Kobe: Hume: um kot teater, mišljenje kot igra

Luka Savić: Marx in Schiller

 

Petek, 18.11. IGRA IN AZIJSKE FILOZOFIJE

8.50 – 10.30 (434) dr.Nina Petek: Moksha patam: igra med kavzalnostjo in soteriologija v indijskih filozofskih tradicijah

13.50 – 17.10 (434) dr.Ana Bajželj: Igrivi skepticizem Jayarasijeva Tattvopaplavishme

Zmago Švajncer: Ramana Maharashi: Notranja revolucija kot nedualnost v Advaiti Vedanti

 

IGRA IN POSTSTRUKTURALIZEM

12.10 – 13.50 (434) moderira dr. Eva Bahovec