Letos ima filozofska srenja priložnost za več praznovanj. Leta 2018 slavimo 200 let razlike med našim časom in trenutkom Marxovega rojstva, nadalje pa nas od nekega drugega rojstva, tj. rojstva Louisa Althusserja ločuje 'zgolj' 100 let. Če slednjo dobo prepolovimo, pa pristanemo na obeležanju še danes polemičnih dogodkov maja 1968 oz. študentskih gibanj. Prejšnje leto smo sicer imeli priliko slaviti 100-letnico oktobrske revolucije, pa vendar se s tem modrovanje o revolucijah ne bo končalo: letos bo razširilo svoj domet in se nadaljevalo v prostorih Filozofske fakultete med 12. In 16. novembrom.

Letos se Filozofski maraton vrača na stare tirnice in poteka polnih pet dni ter ponovno v profesorsko-študentski režiji. Navkljub izpostavljenim političnim konotacijam besede revolucija pa bodo letošnji prispevki raznoliki: ne bodo zajemali le modernih koncepcij revolucije kot prekinitve, zareze ali revolucije kot dogodka par exellence, četudi lok ukvarjanj z marksističnimi in boljševiškimi revolucionarnimi dejanji poteka od francoske revolucije in včasih vodi kar k francoski teoriji 20. stoletja, torej k teoretskim osmislitvam Althusserja, Badiouja in Lacana. Svoj prostor bodo dobili tudi tisti prispevki, ki konceptualizirajo revolucijo kot krožnost in se opirajo na Nietzscheja. V ospredju pa se bodo gibale tudi različne izpostavitve – tako afirmativne kot kritične – znanstvenih revolucij in revolucionarnih zavojev samega življenja; z revolucijo se bomo soočili tudi preko umetnosti. V poplavi vseh možnih revolucij bo torej skušalo izplavati tudi pereče vprašanje, namreč kaj revolucija v današnji dobi sploh še je? Vabimo vas, da si povzetke predavanj preberete na spletni strani Študentskega filozofskega društva; morda se vam že tedaj utrne kakšen odgovor, ali pa še bolje - kakšno vprašanje.

 

V kolikor pa raje razmišljate na glas, v družbi in ob kozarcu vina, pa vas vabimo stran od fakultetnih prostorov, na večerno predavanje v MSUM, ki se bo pričelo v sredo 14. 11. ob 18. uri, sledila pa mu bo pogostitev. Se vidimo!